VPRAŠANJE št. 1:
»Že več kot 25 let koristim isti vhod oz. cesto do svojega stanovanja v hiši,skupaj z osebami, ki živijo v prizidku. Cesto sem v celoti financirala jaz, za kar imam tudi potrdilo. Zanima me, če imam možnost avtomatskega knjiženja služnostne poti v zemljiško knjigo. Zanima me tudi, kam bi se morala obrniti in kaj vse potrebujem za dokazovanje.«
ODGOVOR št. 1:
»Možnost za avtomatsko vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo ne obstaja. V vašem primeru prideta v poštev dve varianti, in sicer sta to sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti ali sprožitev sodnega postopka, za oboje pa se lahko obrnete na odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka.
Pogodbo o ustanovitvi služnosti sklenete z lastnikom zemljišča, na katerem poteka pot, pri čemer v pogodbi opredelite potek poti, zapišete, da se služnost ustanavlja v korist vaše nepremičnine, dogovorite se o odplačni ali neodplačni uporabi, lastnik zemljišča pa mora v pogodbi izstaviti tudi zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim izrecno dovoljuje vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo.
Če pa sklenitev pogodbe ni mogoča, lahko zoper lastnika nepremičnine, na kateri je pot, sprožite sodni postopek in zahtevate ugotovitev obstoja služnosti. V sodnem postopku boste morali dokazovati, da pot uporabljate vsaj 20 let. Dokazila o financiranju izgradnje poti bodo k temu nedvomno pripomogla, uporabo poti pa boste lahko dokazovali še z drugimi dokaznimi sredstvi, npr. s pričami.«
VPRAŠANJE št. 2:
»Bila sem zaposlena v podjetju, potem sem se pod grožnjo - ali zavod ali s.p. - odločila za slednjega. Opravljam delo tako kot prej, torej samo za tega delodajalca v njegovih prostorih. Nimam nobenih pravic, tako kot ostali zaposleni v firmi, torej ni bolniške, ni regresa, ni plačanega dopusta. Imam v tej naši - moji brezpravni deželi kakšno možnost, da se stvari postavijo v red?«
ODGOVOR št. 2:
»Elementi delovnega razmerja so podani, če je delavec prostovoljno vključen v organiziran delovni proces in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V takšnih primerih se delo lahko opravlja le na podlagi pogodbe o zaposlitvi in ne na podlagi drugih pogodb (npr. pogodbi z s.p.). Iz vašega vprašanja izhaja, da so izpolnjeni pogoji, da delodajalca pisno opozorite na kršitve in ga pozovete k sklenitvi pisne pogodbe o zaposlitvi. Če delodajalec vašemu pozivu ne bo sledil, lahko takšno zahtevo uveljavljate pred sodiščem.«
VPRAŠANJE št. 3:
»Moj partner je umrl leta 2010, na ZZZS so datum njegove smrti vpisali v register mojih zdravstvenih informacij, zato me od tega dne dalje, kadar pridem k zdravniku, vedno opominjajo, da sem po njihovih podatkih od takrat beležena kot pokojna. Želim, da se lažna informacija izbriše, ker me stvar nenehno opominja na tragične stvari iz preteklosti. Kakšne so moje možnosti glede pridobitve odškodnine.«
ODGOVOR št. 3:
»Svetujem, da se pisno obrnete na ZZZS, jih opomnite na nepravilnost in zahtevate odpravo le-te. V zvezi z možnostjo pridobitve odškodnine pa pojasnjujem, da na splošno velja, da se mora vsak vzdržati ravnanja, s katerim bi drugemu utegnil povzročiti škodo. Če pa škoda nastane, jo je tisti, ki jo je povzročil, dolžan povrniti razen, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Vsaka škoda pa sama po sebi še ne predstavlja pravno priznane škode, saj morajo biti za obstoj takšne škode in s tem pravice do pravične odškodnine izpolnjene določene predpostavke. Nevšečnosti, ki vam jih povzroča napačno beležena informacija, bi lahko uvrstili med duševne bolečine, pri čemer pa je odškodnina pri tovrstnih primerih priznana le, če je šlo za dlje časa trajajočo in intenzivno bolečino. V kolikor je posledica v tem, da ste vedno znova opomnjeni na tragične stvari iz preteklosti, po moji oceni ne moremo govoriti o intenzivnih bolečinah in posledično o odškodninski odgovornosti upravljavca teh podatkov.«
VPRAŠANJE št. 4:
»Od delodajalca sem včeraj prejel pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, s katerim mi očita, da sem prejšnji mesec zaspal na delovnem mestu, kar pa ne drži. Kaj lahko storim in ali mi zavoljo tega lahko odpove pogodbo o zaposlitvi?«
ODGOVOR št. 4:
Zakon za tovrstne kršitve običajno predvideva redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, vendar vam delodajalec iz navedenega razloga pogodbe ne more odpovedati že ob prvi kršitvi. V primeru, da je to vaša prva očitana kršitev, bojazni za odpoved pogodbe torej ni. Glede upravičenosti podaje opozorila pa v tej fazi ne morete storiti ničesar. Na neutemeljenost opozorila oz. očitanih kršitev se namreč lahko sklicujete šele v primeru, če bi delodajalec zaradi ponovne kršitve podal redno odpoved iz krivdnega razloga.
VPRAŠANJE št. 5:
Na moževi smrtni postelji sem izvedela, da je imel v času trajanja najine zakonske zveze še enega otroka z drugo žensko. Skupaj sva imela dva otroka in me zanima, če lahko po njemu deduje še ta otrok?
ODGOVOR št. 5:
Po zakonu dedujejo po pokojnem vsi njegovi potomci, za katere ni važno, ali so rojeni v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ali pa so, kot v vašem primeru, rojeni v času trajanja zakonske zveze, vendar pa je mati otroka druga. Če je mož otroka že priznal kot svojega, bo otrok po njem upravičen dedovati, in sicer skupaj z vami in vašima otrokoma po enakih delih. Za primer, da otroka ni priznal, bo otrok lahko kljub temu v zapuščinskem postopku uveljavljal svojo dedno pravico, vendar bo najverjetneje napoten na pravdo, da izkaže, da je upravičen dedovati po vašem možu. Pomembno je tudi, ali je vaš mož napravil oporoko, saj v tem primeru dedovanje na podlagi zakona odpade, dedičem, ki so bili izpuščeni iz oporoke, pa pripada pravica do nujnega deleža.
VPRAŠANJE št. 6:
»V hribih me je pičila kača. Od koga lahko terjam odškodnino?«
ODGOVOR št. 6:
»Divje živali, ki živijo v svojem naravnem okolju, so naravno javno dobro. Povedano drugače, so last države. Lastnika odškodninsko bremenijo negativni vplivi svoje lastnine pod pogojem, da mu je med drugim mogoče očitati krivdo. Ta se domneva v primerih, ko ima predmet lastnine značaj nevarne stvari, kar kača v naravnem okolju nedvomno je. Odškodninska odgovornost pa je tudi v takih primerih lahko izključena. Če kače niste namerno izvali, verjamem, da se prav nič ne počutite krivega za neljubi dogodek. Verjetno pa se boste strinjali z ugotovitvijo, da je srečanje kače v hribih precej verjetno. Gre za tveganje, ki ga prevzame vsak obiskovalec naših hribov, zlasti zaradi majhne verjetnosti, da bo do ugriza kače prišlo kljub srečanju z njo. Prav ta zavestni prevzem rizika obiskovalcev naravnega okolja divjih živali pa je razlog za oprostitev odškodninske odgovornosti države.«
VPRAŠANJE št. 7:
»Mirno reševanje sporov – sodišče (sodni postopek) ni vedno najbolj optimalna rešitev – Imam pravni problem, ki je zrel za sodišče, vendar tam ne želim iti. Kaj storiti?«
ODGOVOR št. 7:
»Osebno trdno verjamem, da je pred odhodom na sodišče, ko svoj spor in s tem svoj življenjski problem prepustimo v roke nekoga drugega, modro raziskati še druge možnosti. Funkcija sodišča namreč ni usklajevanje medsebojnih interesov sprtih strani, temveč odločanje o sporu z uporabo materialnih in procesnih pravnih pravil. Na koncu dolge in drage sodne bitke je vsaj ena stran z odločitvijo nezadovoljna in je ne sprejema, nemalokrat pa se zgodi, da sta z odločitvijo nezadovoljni obe strani. V zadnjih letih se je uveljavila mediacija, v kateri nevtralni mediator z uporabo posebnih znanj in tehnik sprtima stranema pomaga pri iskanju rešitve, ki je sprejemljiva za oba. Postopek mediacije je bistveno hitrejši in cenejši, končna odločitev in rešitev pa ostane v rokah tistih, ki jih najbolj zadeva. Mediacije v primerih, ko je že vložena tožba ponujajo na sodiščih, mediacije pred sprožitvijo spora pa izvajamo tudi številni odvetniki in drugi zasebni ponudniki.«
VPRAŠANJE št. 8:
»Z možem sva v postopku ločitve. Imava pet let staro hčerko. V kolikšni meri je dolžan finančno skrbeti zanjo?«
ODGOVOR št. 8:
»Iz vašega vprašanja izhaja, da bo hčerka zaupana v varstvo in vzgojo vam. To pomeni, da bo oče dolžan v ustreznem deležu dolžan prispevati k mesečnim stroškom otroka. Ti zajemajo stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih morebitnih posebnih potreb otroka. Mož bo v obliki preživnine dolžan kriti te stroške v višini, ki bo v sorazmerju z vašo dohodkovno sposobnostjo. Če prejemata približno enaki plači, bo to polovični delež ter ustrezno višji delež, v kolikor zasluži več kot vi. Naj omenim še vse bolj pogoste primere iz prakse, ko je oče brezposeln. To pa še ne pomeni, da ni dolžan plačevati preživnine. Sodišče jo vseeno prisodi, če na njegovi strani ugotovi obstoj takšnih objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki kažejo na to, da je sposoben služiti denar.«
VPRAŠANJE št. 9:
»Nedavno sem se vrnila iz dopusta v Grčiji. Nastanili so me v hotel, ki je bil daleč od tega kar so prikazovale promocijske fotografije. Razgled iz sobe je bil na bližnjo toplarno. Na recepciji sem se pritožila, pa ni bilo drugih prostih sob. Lahko zahtevam denar nazaj, saj imela zaradi tega tudi nekoliko pokvarjen dopust?«
ODGOVOR št. 9:
»Koristnik turističnega angažmaja, ki ni bil izveden kot dogovorjeno, lahko zahteva vračilo dela ali celotnega denarja. Predhodno mora pri potovalni agenciji ali predstavniku na destinaciji sami, nemudoma reklamirati turistično storitev. Agencija je dolžna potrošnika pred odhodom celo obvestiti o tej možnosti in mu tudi dejansko omogočiti enostaven način podaje reklamacije. Če je bila v vašem primeru recepcija določena za sprejem reklamacij, ste ravnali pravilno, ko ste le-to podali takoj. Iz vašega vprašanja izhaja, da pomanjkljivost ni bila odpravljena, zato lahko zaradi nepopolnih ali nekakovostnih storitev uveljavljate znižanje cene in s tem delno vračilo denarja. Če pa je tisto kar ste dobili daleč od obljubljenega, ste upravičeni do vračila celotnega denarja. V obeh primerih se morate agenciji še pisno pritožiti v dveh mesecih po končanem potovanju. Poleg zahteve za znižanje cene ali vračila vplačanega zneska imate še pravico do povračila škode, ki pa mora biti posebej izkazana.«
VPRAŠANJE št. 10:
»Pozdravljeni, naš 7 letni sin iz šole prihaja potolčen. Čeprav smo učitelje na to opozorili in poskusili poiskati rešitev, se problem ne reši. Kaj lahko naredimo?«
ODGOVOR št. 10:
»V kolikor so obtolčenine posledica nasilja, vam svetujemo, da podate pisno prijavo razredniku in ravnatelju šole ter zahtevate ukrepanje na način, da nasilje nad vašim otrokom nemudoma preneha. Šola je namreč dolžna ukrepati, če prihaja do fizičnega nasilja in s tem do posega v otrokovo pravico do telesne nedotakljivosti. Konvencija o otrokovih pravicah dolžnost sprejetja ustreznih ukrepov nalaga državi, zato je smiselno, da o nasilju v šoli obvestite tudi Ministrstvo, pristojno za šolstvo.
Če šola ne zagotovi ustreznih ukrepov, lahko prenehanje kršitev osebnostnih pravic otroka zahtevate v sodnem (pravdnem) postopku. Če je z opustitvijo dolžnega ravnanja šole oz. države otroku nastala materialna ali nematerialna škoda, pa je šola oz. država odgovorna tudi odškodninsko.
V kolikor nasilje nad otrokom izvaja pedagoški delavec, za škodo, povzročeno z njegovim protipravnim ravnanjem, odgovarja šola. Opisano ravnanje s strani pedagoškega delavca (in ne s strani učenca, mlajšega od 14 let) pa ima lahko tudi zakonske znake kaznivega dejanja, zato lahko na policiji podate kazensko ovadbo.«
VPRAŠANJE št. 11:
»Po pošti sem prejela odpustno pismo bolnišnice, na katerem je pisalo, da so mi prst operirali zaradi artritisa (vnetja) in ne zaradi poškodbe (zloma) prsta, kar je ugotovila moja osebna zdravnica. Sklenjeno imam zavarovanje, ki krije le zlom prsta pa me zanima kaj lahko storim, če mi ne bodo hoteli popraviti odpustnice in v njej zapisati, da sem dejansko bila operirana zaradi zloma prsta in ne artritisa?«
ODGOVOR št. 11:
»Svetujem, da se s svojim problemom obrnete na zastopnika pacientovih pravic, ki vam bo svetoval oz. pomagal pri uresničevanju pravic po Zakonu o pacientovih pravicah. Seznam zastopnikov je objavljen na spletni strani: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/pacientove_pravice/zastopniki_pacientovih_pravic/. Po podrobnejši preučitvi primera bo vaš zastopnik lahko na dotično bolnišnico naslovil ustrezno pritožbo, na podlagi katere bo bolnišnica morala pojasniti zakaj so operacijo označili tako kot so jo v odpustnem pismu.«
VPRAŠANJE št. 12:
»Moj partner ima hčerko iz prvega zakona, za katero je do njenega 18 leta plačeval preživnino pošteno in korektno. V letošnjem letu pa se je hčerka vpisala v izobraževanje za odrasle (stara pa je 20 let). Ali ji mora plačevati preživnino ali ne?«
ODGOVOR št. 12:
»Praviloma so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Po polnoletnosti pa le ob pogoju, da se otrok redno šola, vendar največ do dopolnjenega 26 starosti. Redno šolanje zajema tudi izredni študij. Dokler je hčerka vpisana v program za izobraževanje odraslih in svoje obveznosti redno izpolnjuje, ji je torej vaš partner dolžan plačevati preživnino, vendar le do njenega 26. leta starosti.«
VPRAŠANJE št. 13:
»Na kaj moram biti posebej pozorna pri nakupu konja?«
ODGOVOR št. 13:
»Najpomembneje se mi zdi, da konja pred nakupom čim večkrat preizkusite, zaželeno ob prisotnosti jahalnega inštruktorja. Če se s konjem ujamete je naslednja stvar, da se prepričate ali ga kupujete od njegovega lastnika. Ta mora lastništvo izkazati z ustreznim identifikacijskim dokumentom. Seveda želite kupiti zdravega konja, zato je pregled njegovih zadnjih zdravniških spričeval s pomočjo veterinarja, naslednji nujni korak. To bo sicer nekoliko zvišalo strošek nakupa, bo pa preprečilo v praksi pogosto situacijo, ko se slabo zdravstveno stanje konja pojavi že v kratkem obdobju po nakupu. Standardni garancijski rok za preverljive lastnosti konja je 8 dni, za prikrite napake in bolezni pa 30 dni, vendar svetujem, da si si izborite čim daljše garancijsko obdobje. V kolikor bo pregled veterinarja izkazoval dobro zdravstveno prognozo, ne vidim razloga da garancijski rok za skrite napake ne bi znašal 1 leto.«
VPRAŠANJE št. 14:
»Kakšni so pogoji za pridobitev brezplačne pravne pomoči države.«
ODGOVOR št. 14:
»V zadnjem času so se pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaostrili. Država jo namenja socialno najbolj ogroženim posameznikom, med katere šteje tiste, katerih dohodki posameznika in njegove družine ne presegajo višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ta znesek trenutno znaša okoli 540 EUR, pri čemer vrednost premoženja celotne družine prosilca ne sme presegati 13.780 EUR. Sodišče pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči presoja tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo. Ta ne sme biti očitno nerazumna oz. mora imeti prosilec verjetne izglede za uspeh. Pričakovani izid sodnega postopka mora biti za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Če so vsi ti pogoji izpolnjeni, sodišče dodeli prosilcu brezplačno pravno pomoč. Prosilec pa mora pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena.«
VPRAŠANJE št. 15:
»Z možem ne vzdržim več. Živiva v mojem stanovanju in bi rada, da se čim preje izseli. Kako naj se lotim zadeve?
ODGOVOR št. 15:
»Glede na to, da omenjate bivanje v vašem stanovanju sklepam, da ste stanovanje pridobili pred poroko. V kolikor se je to zgodilo po njej in ne kot darilo, potem je stanovanje v določenem deležu tudi moževo. Zakon namreč določa, da se premoženje pridobljeno z delom (in ne morda kot darilo ali zapuščina) v času zakonske zveze šteje za skupno premoženje zakonskih partnerjev. Poudarjam, da navedenega ne spremeni dejstvo, da je morda le eden od partnerjev vknjižen v zemljiško knjigo. V kolikor drži kar pravite, potem ima mož pravico prebivati v stanovanju vse dokler mu te pravice kot lastnica ne odrečete. Nevzdržnost zakonske zveze gotovo je eden od odgovorov zakaj skupno bivanje partnerjev ni več mogoče. V kolikor se mož z vašo zahtevo po izselitvi ne strinja, potem vam ne preostane drugega kot da zoper njega vložite tožbo. Glede na tempo naših sodišč pa utegne to kar dolgo trajati, v vmesnem času pa se odnos večinoma dodatno zaostri, zato svetujem, da si prizadevati k sklenitvi sporazuma z možem.«
VPRAŠANJE št. 16:
»Kupila sem si zimski plašč, vendar bi ga želela zamenjati. Račun še imam.«
ODGOVOR št. 16:
»Če stvar nima napak, jo prodajalec ni dolžan zamenjati, razen če je tako obljubljal. Le v tem primeru potrošnik lahko v določenem roku zamenja ali vrne izdelek, vendar je treba ob tem upoštevati pravila, ki jih je za zamenjavo postavil prodajalec. Pomembno je, da ste shranili račun, saj lahko z njimi dokazujete, kje in kdaj ste plašč kupili. Praviloma bo to zadostovalo saj pravila prodajalcev za vračanje ali zamenjavo izdelkov v večini primerov zahtevajo le predložitev računa. Če pa ima kupljena stvar napake, potrošnik lahko v zakonsko predpisanih rokih, od prodajalca zahteva, da poskrbi za popravilo oz. vrne del denarja, zamenja izdelek ali pa vam kupnino v celoti vrne. Drugače je pri izdelkih, ki so kupljeni na daljavo, kar velja tudi za nakupe preko spleta. V teh primerih pa lahko potrošnik vedno in brez navajanja razloga, v 14 dneh vrne izdelek in zahteva vračilo denarja ali zamenjavo, pri čemer prodajalca le obvesti, da odstopa od pogodbe o nakupu.«
VPRAŠANJE št. 17:
»Sosed mi je na meji parcele, na kateri nameravam graditi hišo, postavil ograjo. Po kakšni poti lahko najhitreje dosežem njeno odstranitev?«
ODGOVOR št. 17:
»Iz vašega vprašanja ni razvidna posledica postavitve takšne ograje. Če vam je sosed s tem onemogočil dotedanjo uporabo parcele, npr. predhodno neoviran dostop z gradbeno mehanizacijo, potem svetujem vložitev tožbe zaradi motenja posesti. Sodno varstvo v motenjskih sporih je namreč prioritetno in se osredotoča le na vprašanje ali je ravnanje motilca samovoljno (npr. gradnja objekta brez gradbenega dovoljenja) ter ali je bil s takšnim ravnanjem onemogočen dotedanji režim uporabe stvari, v vašem primeru gradbene parcele. Bodite pozorni, da zakon tožbo zaradi motenja posesti dopušča le v 30 dneh od motilnega ravnanja. V kolikor gre za takšno ograjo, ki bi potrebovala tudi gradbeno dovoljenje, pa to ni bilo pridobljeno, svetujem, da o tem obvestite tudi gradbeno inšpekcijo.«
VPRAŠANJE št. 18:
»Pokojni oče ni naredil oporoke, je pa pred smrtjo stanovanje podaril mojemu bratu, tako da sedaj ni česa dedovati. Mama je umrla pred očetom. Ali lahko zahtevam kaj od brata?«
ODGOVOR št. 18:
»Če sodišče še ni izvedlo zapuščinskega postopka imate možnost uveljavljati odpravo prikrajšanja nujnega deleža z zahtevkom na vračilo darila. Sodišče se lahko postavi tudi na stališče glede na to, da ni zapuščine, da do dedovanja sploh ne pride in zapuščinske obravnave ne bo opravilo. V tem primeru pa boste imeli v nadaljnjih 3 letih možnost zahtevek na vračilo darila uveljavljati v posebni pravdi, s katerim boste od brata terjali vračilo darila v obsegu do dopolnitve nujnega deleža, ki v vašem primeru znaša ¼ vrednosti podarjenega stanovanja.«
VPRAŠANJE št. 19:
»Bil sem udeležen v prometni nesreči in me zanima do kdaj lahko od povzročitelja zahtevam odškodnino?«
ODGOVOR št. 19:
»Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. V določenih primerih se začetek triletnega zastaralnega roka šteje od zaključka aktivnega zdravljenja (kot zaključek zdravljenja se praviloma šteje dan, ko je bil zaključen prvi bolniški stalež), vendar v nobenem primeru ni mogoče zahtevati odškodnine po preteku petih let od nastanka škode. Iz načela previdnosti pa priporočam, da odškodnino uveljavljate v roku največ treh let od nezgode.«
VPRAŠANJE št. 20:
»Ne morem več odplačevati svojih dolgov. Ali se jih lahko rešim z osebnim stečajem?«
ODGOVOR št. 20:
»V praksi ugotavljam, da se ljudje odločajo za osebni stečaj ob zmotni predpostavki, da se bodo s tem kar avtomatsko znebili starih dolgov. Osnovni namen osebnega stečaja namreč je, da vsi upniki iz premoženja dolžnika prejmejo plačilo svojih terjatev hkrati in v enakih deležih (sorazmerno). Dolgovi, ki niso poplačani v stečaju praviloma ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti dolžniku tudi po koncu stečaja. Odločitev za osebni stečaj torej ne potegne za seboj tudi odpusta starih grehov. Zakon res predvideva odpust obveznosti, za kar pa morajo biti izpolnjeni posebni pogoji. Le če so ti izpolnjeni dolžnik res ni več dolžan poravnati dolgov, ki ostajajo odprti po stečaju, kar pa spet ne velja za vse dolgove (npr. hipotekarne). Eden od najpogostejših razlogov v praksi, ki je ovira za odpust obveznosti, je dejstvo, da je dolžnik prevzemal premoženjskemu stanju nesorazmerne obveznosti. Torej, če so vaši dolgovi posledica preveč razsipnega življenja oz. trošenja, ki je prekomerno presegalo vaše pridobitne zmožnosti, potem na odpust obveznosti ne morete računati.«
VPRAŠANJE št. 21:
»Sosed je na svojem balkonu namestil kamero, ki je usmerjena direktno v mojo spalnico. Kaj lahko storim?«
ODGOVOR št. 21:
»Sosed definitivno ima pravico uporabljati svojo kamero, vendar ne na način, da s tem posega v vašo pravico. V mislih imam pravico do zasebnosti oz. pravico, da mirno in brez bojazni, da ste komu na očeh, uživate intimno in družinsko življenje v svojem stanovanju. Zasebnost je področje posameznika, v katerega ne sme nihče posegati brez posebnega zakonskega pooblastila, s katerim pa vaš sosed evidentno ne razpolaga. Svetujem, da ga opozorite, da je bil opažen in ga pozovete k takojšnjemu prenehanju takšnega početja. V nasprotnem primeru lahko od sodišča zahtevate, da nemudoma odredi prenehanje kršitve vaše zasebnosti, ob grožnji denarne kazni, če se ne bo spametoval. Naj še omenim, da stori kaznivo dejanje tisti, ki neupravičeno slikovno snema brez soglasja posameznika in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost. Ravnanje vašega soseda bi zato utegnilo biti zanimivo tudi za organe kazenskega pregona.«
VPRAŠANJE št. 22:
»Padla sem po stopnicah v nakupovalnem središču. Ali lahko zahtevam odškodnino?«
ODGOVOR št. 22:
»Odgovor na vaše vprašanje je odvisen od okoliščin, v katerih je prišlo do neljubega dogodka. V kolikor so bile stopnice dobro vzdrževane, primerno osvetljene in kot take niso predstavljale »nevarnih« stopnic same po sebi, potem bo težko s prstom pokazati na njihovega lastnika. Če pa je do padca prišlo v posledici pomanjkljivosti, ki se nanaša na samo izvedbo stopnic oz. režim njihove uporabe, potem vam je lastnik dolžan plačati denarno odškodnino za izkazano škodo. V poštev pride pravična odškodnina zaradi utrpljenega strahu, telesnih bolečin in zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Če bi bil lahko vzrok za škodni dogodek tudi v vašem ravnanju, npr. neprimerna obutev, hitenje ali podobno, bi lahko govorili o vašem soprispevku k škodi in temu ustrezno nižji odškodnini za nastalo škodo. Predlagam, da se z zahtevkom za izplačilo odškodnine obrnete direktno na lastnika nakupovalnega središča, ki ima običajno tovrstno odgovornost tudi zavarovano pri zavarovalnici.«
VPRAŠANJE št. 23:
»Na kakšen način se da zmenit, da moj brat po najini materi nujnega deleža ne dobi, saj jo nikoli ne poklice, kaj šele da bi šel v trgovino ali jo peljal k zdravniku. Priznal je tudi, da za dom, ko bo do tega prišlo ne bo plačeval. Vse te stvari naredim jaz, ne iz obveznosti ampak ljubezni.«
ODGOVOR št. 23:
»Zapustnik v oporoki določi kaj od svojega premoženja in komu bo zapustil to premoženje po svoji smrti. Vendar pa pri tem ni povsem prost pri svoji odločitvi, saj mu zakon s pravico do nujnega deleža zapoveduje, da najožjega družinskega kroga ne sme spregledati. To v vašem primeru pomeni, da brata načeloma ni možno izključiti iz dedovanja, pa čeprav se ga v oporoki ne omeni. Če pa bi vaša mama želela brata povsem izključiti od dedovanja, torej, da ne bo upravičen niti do nujnega deleža, potem morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji za razdedinjenje. Ti so med drugim izpolnjeni, če se dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregreši nad zapustnikom. Glede na dane podatke težko ocenjujem ali so ti pogoji izpolnjeni. Če se bo vaša mama za ta korak odločila potem naj v oporoki čim bolj natančno navede razloge za razdedinjenje.«
VPRAŠANJE št. 24:
»Zaposlen sem v trgovini kot prodajalec. Vsak mesec pa nam firma pošilja skrite nakupovalce, da nas ocenijo ali res delamo tako kot uprava hoče. Zanima me, če prodajalca res lahko odpustijo, če nima dobrih rezultatov?«
ODGOVOR št. 24:
»Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zakon določa več vrst postopkov odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vaše vprašanje se nanaša na postopek odpovedi iz krivdnih razlogov na strani delavca, in sicer kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. V kolikor bi bil torej delavec s pogodbo o zaposlitvi ali s splošnim aktom delodajalca zavezan dosegati določen prodajni rezultat, potem bi v primeru neizpolnitve takšne zaveze lahko govorili o pogojih za začetek postopka odpovedi delovnega razmerja. Pavšalni očitek o doseganju slabih rezultatov pa ne more zadostovati.«
VPRAŠANJE št. 25:
»V najem oddajam stanovanje in najemnik že več mesecev ne plačuje najemnine. Ga lahko zaradi neplačevanja kar sam izselim iz stanovanja in zamenjam ključavnico?«
ODGOVOR št. 25:
»Ker ima najemnik posest nad stanovanjem, ga brez izpeljave sodnih postopkov ne morete kar sami izseliti iz stanovanja in zamenjati ključavnice. Če bi to storili tvegate, da bo najemnik zoper vas vložil tožbo zaradi motenja posesti, s katero bi najverjetneje tudi uspel. Sicer je odvisno od vsebine in oblike najemne pogodbe, vendar je postopek izselitve najemnika običajno kompleksnejši in dolgotrajnejši, kot bi si želeli. Najemnika je treba najprej obvezno pozvati k odpravi kršitev najemne pogodbe. Če kršitev ne odpravi, se zoper najemnika lahko vloži tožba na izselitev. Če se najemnik kljub pravnomočni sodbi še vedno noče izseliti pa je v nadaljevanju potrebno sprožiti še izvršilni postopek. Za vnaprej svetujem, da najemno pogodbo sklenete v notarskem zapisu, ki opisani postopek izselitve poenostavi in skrajša.«
VPRAŠANJE št. 26:
»Veje sosedovega drevesa segajo na mojo zemljo. Jih lahko odrežem?«
ODGOVOR št. 26:
»Zakon vam za primer, ko veje sosedovega drevesa segajo v zračni prostor vaše nepremičnine, daje pravico, da te veje odstranite. Vendar pa tega ne morete storiti, ne da bi soseda predhodno pozvali, da to stori sam. Tako se tudi ohranja uravnoteženost obeh pravic lastnikov sosednjih nepremičnin, na eni strani zaščita lastninske pravice lastnika nepremičnine, na katerem raste drevo (sosedova pravica) in na drugi zaščita vas, ki imate pravico do varstva zračnega prostora nad lastno nepremičnino. Šele, če sosed po vašem pozivu ne odreže vej, lahko to storite sami. V primeru, da bi vam sosed to onemogočal ali oteževal, pa vam je dana možnost, da od njega s tožbo zahtevate, da vam dopusti odstranitev vej.«
VPRAŠANJE št. 27:
»Z ženo sva se ločila, vendar vztraja pri tem, da bo obdržala moj priimek. Ali lahko preko sodišča zahtevam spremembo priimka?«
ODGOVOR št. 27:
»Rojstni priimek se lahko spremeni na podlagi določenih družinsko pravnih razmerij, kot je npr. sklenitev zakonske zveze ali pa na podlagi prošnje polnoletnega posameznika. Zakon določa, da razvezana zakonca ob razvezi zakonske zveze obdržita priimek, ki sta ga izbrala ob sklenitvi zakonske zveze. Lahko pa zakonec, ki je ob sklenitvi zakonske zveze spremenil priimek, v šestih mesecih po razvezi poda izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo zakonske zveze. Na vašo žalost pa bivši zakonec tega ni dolžan storiti. Pravica do imena je namreč ustavno varovana osebnostna pravica in je kot taka strogo vezana na posameznika. Zato razumljivo ne moremo govoriti o tem, da bi imel tretji, npr. bivši zakonec, pravico zahtevati njegovo spremembo mimo volje bivšega partnerja.«
VPRAŠANJE št. 28:
»Slišal sem, da lahko oporoko napišem le pred dvema pričama. Ali to drži?«
ODGOVOR št. 28:
»Ne drži, lahko namreč napravite t.i. lastnoročno oporoko, pri kateri je za njeno veljavnost dovolj, da jo napišete z lastno roko in jo lastnoročno tudi podpišete. Za veljavnost oporoke pred pričami pa zadostuje, da vnaprej pripravljeno besedilo, ki ga lahko sestavi tudi nekdo drug, preberete in s svojim podpisom potrdite, da izraža vašo poslednjo voljo. Takšno oporoko hkrati sopodpišeta dve polnoletni oporočni priči.«
VPRAŠANJE št. 29:
»Moj mož je v kazenskem postopku, vabljena sem bila na sodišče. Zanima me, ali se vabilu moram odzvati, saj ne bi rada pričala proti možu?«
ODGOVOR št. 29:
»Vabilu se morate odzvati in priti na sodišče, vendar vam glede pričanja zakon podeljuje privilegiran status oz. t.i. pravno dobroto. Daje vam možnost, da se sami odločite, ali boste v konkretni kazenski zadevi pričali ali ne. Sodišče vas je dolžno o tej vaši pravici posebej poučiti neposredno pred vašim zaslišanjem.«
VPRAŠANJE št. 30:
»Ali lahko razdedinim svojega otroka, ki sem mu zapustil vse v oporoki, ta pa me ne obiskuje in me je v bolezni in starosti pustil samega?«
ODGOVOR št. 30:
»V kolikor se je na podlagi odnosa vašega otroka spremenila vaša poslednja volja, lahko oporoko enostavno strgate in jo sestavite na novo. Če pa bi želeli vašega otroka povsem izključiti od dedovanja, torej, da ne bo upravičen niti do nujnega deleža, potem morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji za razdedinjenje. Ti so med drugim izpolnjeni, če se dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregreši nad zapustnikom. Menim, da je v konkretnem primeru podan prav ta primer. Če se boste za ta korak odločili potem razdedinjenje izrazite v novi oporoki in navedite tudi razloge za takšno odločitev.«
VPRAŠANJE št. 31:
»Hči se je po končani srednji šoli zaposlila in odselila z doma, sedaj pa me je pri njenih 24. letih obvestila, da se je vpisala na izredni študij in da sem jo dolžan preživljati? Ali navedeno drži in če ja, v kakšnem znesku?«
ODGOVOR št. 31:
»Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se pa ti redno šolajo pa tudi po polnoletnosti, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izrecno določa, da navedena obveznost velja tudi če se otrok redno šola vpisan na izredni študij, pri čemer pa velja, da se redno šola, če redno izpolnjuje študijske obveznosti (torej opravlja izpite). Če so ti pogoji izpolnjeni pa obveznost staršev preneha samo, če je otrok sklenil zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti, saj se v tem primeru obveznost preživljanja prevali na partnerja. Višina preživnine se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, zato je odmera različna v vsakem posameznem primeru.«
VPRAŠANJE št. 32:
»Ob zamenjavi vodstva v podjetju je prišlo do več odpuščanj brez pravih razlogov. Tudi mene so po krivem obtožili kraje. Pod grožnjo izgube službe sem pristala na degradacijo. Podtikanja in lažne obtožbe pa se nadaljujejo že dlje časa. Imam resne posledice na zdravju. Kaj naj storim?«
ODGOVOR št. 32:
»Zakon mobing izrecno prepoveduje in ga definira kot trpinčenje na delovnem mestu, ki predstavlja vsako ponavljajoče očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. V vašem primeru je zaznati elemente mobinga, saj navajate, da se nad vami izvaja čustveno in psihično nasilje v daljšem časovnem obdobju. Svetujem, da celotno dogajanje podrobno opišete in ga prijavite pri delodajalcu kot mobing. Istočasno lahko od njega zahtevate odškodnino za pretrpljene duševne bolečine. Mobing lahko prijavite tudi Inšpektoratu RS za delo, ki lahko delodajalca kaznuje z denarno kaznijo. Žal v praksi prijava mobinga naleti na negativen odziv delodajalca kar dodatno zaostri odnos, zato se delavci v večini primerov odločajo le za odškodninske zahtevke, ki pa jih podajo ob istočasni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.«
VPRAŠANJE št. 33:
»Bivša partnerka je zoper mojega sedanjega partnerja sprožila kazenski postopek zaradi domnevnega fizičnega napada. Partner ni dobil zaporne kazni, ker so bila vsa zdravniška potrdila fiktivna. Sedaj pa na podlagi enakih zdravniških potrdil toži še na plačilo odškodnine. Kaj naj storim, da bi se zadeva zaključila? Bivša partnerka kali mir naše nove družine ter izdatno vpliva na naš družinski proračun.«
ODGOVOR št. 33:
»Če je razlog za oprostilno sodbo v kazenskem postopku res v tem, da predložena zdravniška potrdila niso bila pristna, potem ne vidim bojazni, da bi bila bivša partnerka z enakimi potrdili lahko uspešna v odškodninskem sporu. V tem primeru se nakazuje, da je bila ovadba vložena brez dejanske podlage. Lahko bi celo govorili o sumu storitve kaznivega dejanja krive ovadbe. Glede na dano situacijo svetujem, da vaš sedanji partner poskuša spor rešiti z mediacijo. V kolikor bi v to privolila tudi nasprotna stran je to najhitrejša in najcenejša pot h končanju spora.«
VPRAŠANJE št. 34:
»Z možem sva oba lastnika vsak ene polovice stanovanja, ki pa še ni vpisano v zemljiško knjigo. Zanima pa naju, ali lahko oz. kako vpisati v zemljiško knjigo, da je lastnik samo eden, on ali jaz.«
ODGOVOR št. 34:
»Če bi želeli v zemljiško knjigo vpisati samo vas ali vašega moža, bi moral eden od vaju na drugega prenesti polovični delež. Razloga za kaj želite doseči takšno stanje ne opišete. Eden od razlogov bi lahko bil, da solastništvo ne ustreza dejanskemu prispevku k pridobitvi premoženja, ki je pravno gledano skupno premoženje glede na to, da je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze. V takšnem primeru bi morala z možem v notarskem zapisu skleniti sporazum o delitvi skupnega premoženja. Na podlagi dejstva, da je bil npr. nakup stanovanja financiran izključno z vašimi sredstvi, ki ste jih »prinesli« v zakon, se v sporazumu ugotovi vaš izključni prispevek, kar utemeljuje vaše 100% lastništvo.«
VPRAŠANJE št. 35:
»Moja mami je pred leti kupila stanovanje "po Jazbinškovem zakonu" s hčerjo - mojo sestro (vsaka polovico), stanovanje je vpisano v zemljiško knjigo. Sestra je takrat živela z njo v skupnem gospodinjstvu, midva z bratom pa sva bila že odseljena. Ali bi naju morala naša mami takrat vprašati, če imava tudi midva z bratom interes kupiti to stanovanje?«
ODGOVOR št. 35:
»V privatizacijskih določbah Stanovanjskega zakona iz leta 1991 je bilo določeno, da je imel pravico do odkupa družbenega stanovanja takratni imetnik stanovanjske pravice, z njegovo pisno privolitvijo pa tudi njegov ožji družinski član. Iz navedenega izhaja, da bi tudi vidva z bratom imela možnost uveljavljati odkup, pod pogojem, da bi se mama s tem strinjala. Ker pa je je to pravico očitno izkoristila le vaša sestra, je bilo v celoti v presoji vaše mame ali bo k odkupu povabila tudi vaju z bratom.«
VPRAŠANJE št. 36:
»Kako je z razveljavitvijo pogodbe dosmrtnem preživljanju v primeru sina, ki pa sedaj brani dostop do njiv, pa čeprav je v pogodbi določeno, da imata starša pravico do dosmrtnega dostopa na njive in uživanja pridelkov. Včeraj je preprečil dostop in z očetom tudi nasilno obračunal. Oče hoče sedaj zemljišče nazaj in ga zanima kakšen je postopek za razveljavitev pogodbe?«
ODGOVOR št. 36:
»Če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže. Vsaka stranka lahko tudi sodno zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Glede na to kar opisujete sin očitno krši zaveze iz podpisane pogodbe, kar pomeni, da oče lahko pred sodiščem vloži tožbo na njeno razvezo. Če pa oče in mama živita skupaj s sinom predvidevam, da je zaradi nastalih razmer skupno življenje postalo neznosno, kar je dodatni razlog za razvezo pogodbe.«
VPRAŠANJE št. 37:
»Sem solastnik hiše in bi rad prodal svoj delež. Ali moram res nakup ponuditi tudi drugemu solastniku? Kaj če tega ne storim?«
ODGOVOR št. 37:
»Odgovor je pritrdilen. Zakon priznava solastniku nepremičnine predkupno pravico. To pomeni, da morate vašega partnerja v solastnini obvestiti o nameravani prodaji vašega solastniškega deleža določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponuditi, naj jo on kupi pod enakimi pogoji. Če bo izjavil, da kupuje vaš solastniški delež stvar, bo moral hkrati plačati kupnino, določeno v vašem obvestilu o nameravani prodaji. Če pa bo njegova odločitev, da ne želi kupiti solastniškega deleža, ga brez problema lahko prodate tretji osebi, vendar nikakor ne pod ugodnejšimi pogoji. Če boste navedena pravila predkupne pravice kršili, potem bo imel vaš partner v solastnini na sodišču možnost zahtevati razveljavitev pogodbe s tretjo osebo ter da se solastniški delež pod enakimi pogoji proda njemu.«
VPRAŠANJE št. 38:
»Brata bi rad izplačal za delež na hiši, ki ga je dobil v dedovanju po pokojni mami, da bi tako postal sam edini lastnik. On se ne želi pogovarjati niti ne plačuje nobenih stroškov. Kaj lahko storim?«
ODGOVOR št. 38:
»Lastninska pravica je mati vseh pravic. Le redki so primeri, ki omejujejo njeno izvrševanje. Vaš primer med te ne sodi, kar pomeni, da brata ne morete prisiliti, da bi se pustil izplačati. Lastnina pa prinaša tudi breme, v primeru solastnine dolžnost prispevanja v ustrezni višini k stroškom nepremičnine. Če brat ne plačuje teh stroškov jih od njega lahko terjate s tožbo. V primeru ugodilne pravnomočne sodbe lahko v nadaljevanju zoper brata sprožite izvršilni postopek na njegov solastniški delež, ki se bo prodajal na javni dražbi. Kot predkupni upravičenec boste imeli pred najugodnejšim ponudnikom prednost, če boste takoj po končani dražbi izjavili, da vi kupujete nepremičnino.«
VPRAŠANJE št. 39:
»Bila sem zaposlena v podjetju, potem sem se pod grožnjo - ali zavod ali s.p. - odločila za slednjega. Opravljam delo tako kot prej, torej samo za tega delodajalca v njegovih prostorih. Nimam nobenih pravic, tako kot ostali zaposleni v firmi, torej ni bolniške, ni regresa, ni plačanega dopusta. Imam v tej naši - moji brezpravni deželi kakšno možnost, da se stvari postavijo v red?«
ODGOVOR št. 39:
»Elementi delovnega razmerja so podani, če je delavec prostovoljno vključen v organiziran delovni proces in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V takšnih primerih se delo lahko opravlja le na podlagi pogodbe o zaposlitvi in ne na podlagi drugih pogodb (npr. pogodbi z s.p.). Iz vašega vprašanja izhaja, da so izpolnjeni pogoji, da delodajalca pisno opozorite na kršitve in ga pozovete k sklenitvi pisne pogodbe o zaposlitvi. Če delodajalec vašemu pozivu ne bo sledil, lahko takšno zahtevo uveljavljate pred sodiščem.«
VPRAŠANJE št. 40:
»Med hojo po pločniku, mi je na glavo padel strešnik, ki me je hudo poškodoval. Od koga lahko terjam odškodnino?«
ODGOVOR št. 40:
»Za škodo, ki nastane s tem, da se poruši ali odpade del objekta, je odgovoren lastnik objekta. Ta se svoje odgovornosti lahko razbremeni, če dokaže, da škodni dogodek ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe in da je storil vse, da bi odvrnil nevarnost nastanka škode. Predpostavljam, da je odpadli strešnik posledica opustitve primernega vzdrževanja strehe. V tem primeru ne bi smeli imeti težav pri uveljavljanju primerne odškodnine za poškodbo, ki ste jo utrpeli. V kolikor gre za večstanovanjski objekt, ki ima torej več lastnikov, predlagam, da se obrnete po pomoč na upravnika, ki vas bo napotil na konkretno zavarovalnico, pri kateri imajo lastniki običajno zavarovano tovrstno odgovornost.«
VPRAŠANJE št. 41:
»Zaradi slabo vidnega kupa južnega snega na koncu smučišča sem padel in si zlomil nogo. Ali lahko terjam odškodnino od upravljalca smučišča?«
ODGOVOR št. 41:
»Osnovno vprašanje je ali ste sami na kakršenkoli način prispevali k nezgodi. Če je odgovor negativen sledi, da je kup južnega snega predstavljal nepričakovano oviro, morda zaradi odrivanja snega s strani številčnih smučarjev. V takšnih okoliščinah je upravljalec smučišča odgovoren za vašo poškodbo. Upravljalec je namreč dolžan poskrbeti za varnost smučarjev z rednim vzdrževanjem smučišča tudi med samim obratovanjem smučišča. Če bi bila odstranitev kupa južnega snega na delu smučišča, kjer ste padli, morda nevarna ali nesmotrna pred iztekom obratovalnega časa, bi bil upravljalec smučišča dolžan postaviti opozorilne znake. Predlagam, da se s podrobnim opisom okoliščin nezgode obrnete na upravljalca smučišča, ki ima tovrstno odgovornost tudi zavarovano pri eni izmed zavarovalnic.«
VPRAŠANJE št. 42:
»Zaradi neznosnih razmer se bom ločila in se izselila iz stanovanja. Kako je s kreditom za to stanovanje, ki ga preko plače odplačujem sama? Tega ne nameravam več početi glede na to, da bo v stanovanju ostal sedanji partner.«
ODGOVOR št. 42:
»Predvidevam, da je bilo stanovanje kupljeno v času zakonske zveze in zato predstavlja skupno premoženje, pri čemer zakon določa domnevo o polovičnem deležu vsakega od partnerjev. V kolikor boste prenehali s plačevanjem kredita se bo banka poslužila vnovčenja zavarovanja (hipoteke), t.j. prodaje stanovanja na dražbi, s čimer boste ob del svojega premoženja. Svetujem, da se z bivšim partnerjem dogovorita glede deležev na stanovanju. V tem razmerju se porazdeli tudi kreditno breme. Dejstvo, da že ves čas odplačujete kredit izključno sami govori v prid tezi, da je vaš prispevek pri nakupu stanovanja višji od partnerjevega, torej več kot polovični. V razmerju dogovorjenih deležev na stanovanju vam je bivši partner dolžan mesečno prispevati pri plačilu kreditne anuitete.«
VPRAŠANJE št. 43:
»Kako je dedovanje v družini v primeru ko eden od zakoncev umre ali so otroci tudi upravičeni do dedovanja hranilne knjižice ( tekoči račun) od preživelega zakonca in stanovanja kjer je lastnik samo preživeli zakonec (stanovanje kupljeno v zakonski zvezi) prav tako me zanima glede premičnin avto oprema, slike in ostalo v stanovanju. V oporoki zapuščata zakonca vso premoženje tistemu kateri ga preživi otrokom pa nujni delež.«
ODGOVOR št. 43:
»Predmet dedovanja je samo tisto premoženje (nepremičnine in premičnine), ki ga ima pokojnik ob svoji smrti. Premoženje preživelega zakonca torej nikakor ne more bit predmet dedovanja. Če je stanovanje vpisano samo v korist preživelega zakonca, pridobljeno pa je bilo v času trajanja zakonske zveze, potem del stanovanja in opreme v njem (običajno polovica, lahko pa so lahko deleži tudi drugačni) spada v zapuščinsko maso. V kolikor zapustnik sestavi oporoko, se premoženje deli skladno z njegovo voljo, ki je zapisana v oporoki. Po zakonu pa je zapustnikova svoboda glede odločanja o usodi svojega premoženja omejena z institutom nujnega deleža. V konkretnem primeru se torej ne more zgoditi, da otrok ne bi dedoval nujni delež, ki predstavlja polovico zakonitega deleža. Drugače rečeno, zakonca, ki določata eden drugega za dediča celotnega premoženja, s tem ne moreta prikrajšati svojih potomcev.«
VPRAŠANJE št. 44:
»Sem 22 letna "dijakinja". Izobražujem se na srednji izredni ekonomski šoli v Brežicah. Vpisana sem v program izobraževanje odraslih PTI +2 ter z končano šolo dosežem V. stopnjo. Imam potrdilo o šolanju, vendar nimam statusa dijaka. Zanima me, glede preživnine, saj oče pravi, da nisem opravičena do preživnine, ker nimam statusa dijaka. Na centru za socialno delo pa pravijo, da je dovolj potrdilo o šolanju.«
ODGOVOR št. 44:
»Preživninska obveznost staršev obstaja tudi po doseženi polnoletnosti otroka, če se otrok redno šola, vendar največ do njegovega dopolnjenega 26. leta starosti. Rednega šolanja ni mogoče enačiti samo s formalnim statusom študenta ali dijaka. Redno šolanje pomeni redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti, njegov namen pa je pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Upoštevaje navedeno je izobraževanje odraslih mogoče šteti za redno šolanje in ste torej upravičeni do ustrezne preživnine.«
VPRAŠANJE št. 45:
»S partnerjem bi se rada poročila in napisala predporočno pogodbo za primer smrti katerega koli od naju. Vse njegove nepremičnine bi podedovala njegova otroka iz prvega zakona, vse moje pa moja nečaka, ker svojih otrok nimam. Ali pri nas 100 % veljajo te predporočne pogodbe ali ne? Ali moj partner lahko zahteva v primeru moje smrti svoj nujni delež in koliko ta znaša?«
ODGOVOR št. 45:
»Naš pravni sistem predporočnih pogodb v smislu vnaprejšnje določitve režima premoženja, ki bo ustvarjeno v zakonski zvezi, ne pozna. Iz vašega vprašanja pa razberem, da imate v mislih dogovor glede dedovanja. Tudi takšni dogovori po naši zakonodaji niso veljavni, saj je prepovedano razpolaganje s pričakovano dediščino. Možno pa je z oporoko določiti dediče, ki bodo po dedovali premoženje na dan vaše smrti. Tudi v tem primeru pa zapustnik ni povsem prost pri svoji odločitvi, saj mu zakon s pravico do nujnega deleža zapoveduje, da najožjega družinskega kroga ne sme spregledati. To v vašem primeru pomeni, da bodočega moža iz dedovanja ne boste mogli izključiti. Višina njegovega nujnega deleža bo znašala eno polovico tistega deleža, ki bi mu šla v primeru, če oporoke ne bi bilo. Povedano drugače, po trenutnem stanju znaša njegov nujni delež ¼ premoženja, ki bo predmet dedovanja.«
VPRAŠANJE št. 46:
»Kupila sem hišo in bi se rada vpisala v zemljiško knjigo. Imam pogodbo z overjenim podpisom prodajalca in me zanima kako lahko najlažje in najceneje uredim prepis hiše.«
ODGOVOR št. 46:
»Praviloma morajo biti zemljiškoknjižni predlogi vloženi elektronsko, vendar pa zakon določa, da lahko predlagatelj poda predlog za vknjižbo tudi neposredno pri pristojnem okrajnem sodišču. Predlog lahko podate tako, da se med uradnimi urami osebno zglasite pri zemljiškoknjižnem sodišču, na območju katerega je vaša hiša. Sodišču boste morali predložiti pogodbo, ki je podlaga za vpis in plačati sodno takso, ki pa se odmeri glede na vrednost nepremičnine, kot je zapisana v pogodbi. V tem primeru bo sodna taksa vaš edini strošek. Zemljiškoknjižni referent bo sestavil elektronski predlog, pretvoril listine v elektronsko obliko in jih tudi sprejel v hrambo. Izpostavljam, da je takšen način vložitve zemljiškoknjižnega predloga mogoč le v primeru, ko se predlaga vpis lastninske pravice. Za vpis drugih stvarnih pravic (npr. služnosti), bi se morali obrniti na notarja ali odvetnika.«
VPRAŠANJE št. 47:
»Sin je lastnik hiše, ki bi jo rad zamenjal za moje stanovanje, ki je ocenjeno nekaj višje kot hiša. Zanima me ali se ob takšni zamenjavi plača kakšen davek.«
ODGOVOR št. 47:
»Predmet menjalne pogodbe je obdavčen z 2% prometnim davkom, ki se odmeti od vrednosti vsake od nepremičnin. Zamenjava ene nepremičnine za drugo se namreč šteje kot prenos, ki je obdavčen po Zakonu o davku na promet nepremičnin. Če ste vi ali vaš sin nepremičnini pridobila po 1. januarju 2002, se ugotavlja tudi dobiček iz kapitala, ki je obdavčen pod pogoji iz Zakona o dohodnini. Zavezanca za oba davka (prometni in dohodnina) sta oba s sinom kot lastnika nepremičnin, ki sta predmet menjave.«
VPRAŠANJE št. 48:
»Zanima me, kdaj zastara dolg oziroma pogodba za leasing - avtomobil ( HYPO LEASING) in kdaj zastara dolg za gospodarsko pogodbo - plačilo najemnine za najem gostinskega objekta. V obeh primerih ni bilo že več, kot pet let nobenega plačila na njihov račun in tudi več, kot pet let ne koristim nobenih od upnikovih storitev. Avtomobil so mi zasegli in prodali naprej, gostinski lokal so prevzeli drugi najemniki.«
ODGOVOR št. 48:
»Splošni zastaralni rok je 5 let. Torej v večini terjatve (če zanje ni določeno drugače), zastarajo v petih letih po tem, ko bi morale biti plačane. Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih, pri čemer so gospodarske pogodbe tiste, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti (gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki). V kolikor je v vašem primeru upnik že pravočasno (torej pred potekom zastaralnega roka) začel s postopkom pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, se je zastaranje pretrgalo in tako ne boste mogli uspešno podati ugovora zastaranja.«
VPRAŠANJE št. 49:
»Zanima me ali je možno pridobiti BPP za primer osebnega stečaja, sem brez dohodkov,premičnin in nepremičnin, banki dolgujem cca 6.000€.«
ODGOVOR št. 49:
»Po izrecni določbi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju vam za pravno svetovanje in zastopanje v postopku osebnega stečaja ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči. Brezplačna pravna pomoč v postopku osebnega stečaja se lahko dodeli za pravno svetovanje in zastopanje v postopku odpusta obveznosti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti.«
VPRAŠANJE št. 50:
»Pozdravljeni! Pri fizični osebi smo kupili motor, za katerega je prodajalec zagotavljal, da je odlično ohranjen in da ga prodaja zaradi nakupa novega motorja. Še isti dan, ko smo naredili prepis in motor pripeljali domov, motor ni več vžgal. Isti dan je bil prepeljan na servis, prodajalec pa za zadevo več noče slišati. Zanima nas, če lahko kaj dosežemo s tožbo. Najlepša hvala za odgovor!«
ODGOVOR št. 50:
»Iz vaših navedb izhaja, da je imel motor, ki je bil predmet prodajne pogodbe, stvarno napako, saj ni imel lastnosti, ki so potrebne za njegovo običajno rabo ali za promet. Predvidevamo, da se s sklenitvijo pogodbe niste dogovorili za izključitev odgovornosti za napake. Če takšnega pogodbenega določila v prodajni pogodbi ni, lahko ob pravočasni notifikaciji stvarne napake (v primeru očitne napake v roku 8 dni, v primeru skrite napake pa v roku 8 dni, šteto od dneva, ko je napako opazil) od prodajalca zahtevate, da napako odpravi, bodisi da zniža kupnino, lahko pa tudi odstopite od pogodbe. Če z nobenim izmed naštetih jamčevalnih zahtevkov za stvarne napake nebi uspeli, vam na razpolago še vedno ostane odškodninski zahtevek (v primeru zavrnitve odškodninskega zahtevka pa tožba) in tožba, ki jo morate vložiti v roku 1 leta na pristojno sodišče.«
VPRAŠANJE št. 51:
»Dober dan. Naj najprej obrazložim zadevo. Pred dobrima dvema tednoma nama je s sestro umrla babica. Predvidevam, da bova s sestro pozvana k dedovanju njenega premoženja. Ima nekaj denarja na banki in svojo hišo. Se pa s sestro bojiva, da bi naju teta izigrala saj je najin oče že nekaj časa pokojni. Kako je v tem primeru z dedovanjem?«
ODGOVOR št. 51:
»Ob predpostavki, da vaša babica ni napisala oporoke, pride v vašem primeru v poštev dedovanje po zakonu. Navajate, da je vaš oče umrl, zaradi česar vas preveva dvom, ali bi bili sploh upravičeni dedovati po babici. Vaši dvomi v tej zvezi so odveč, saj imate vi in vaša sestra po babici pravico dedovati na podlagi vstopne pravice. To pomeni, da dedujete tisti delež babičinega premoženja, ki bi pripadal vašemu pokojnemu očetu. Če babica ni zapustila oporoke, pomeni, da bi vašemu očetu pripadla ½ babičinega premoženja. Ker pa je oče pokojni, njegov delež dedujeta vi in vaša sestra, vsak do ½, preostalo polovico premoženja pa deduje vaša teta.«
VPRAŠANJE št. 52:
»Z ženo sva poročena 31 let. Skupaj imava v lasti stanovanjsko hišo. Imava tudi dva avtomobila, vendar sem obeh lastnik jaz. Želel bi en avtomobil prepisati na ženo. Kako to lahko storim?«
ODGOVOR št. 52:
»Uvodoma izpostavljamo, da je z delom pridobljeno premoženje v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje, kar pomeni, da je vaša žena že lastnik avtomobilov v deležu ½, kar je tudi zakonska domneva. Če pa želite, da bi bila v prometnem dovoljenju kot lastnica avtomobila zavedena le vaša žena, pa vam svetujemo sklenitev sporazuma o delitvi skupnega premoženja, ki mora biti sklenjen v notarski obliki.«
VPRAŠANJE št. 53:
»Zaposlen sem kot zidar pri zidarskem mojstru, ki dela preko s.p.-ja. Žal je šef na gradbišču doživel srčni napad in je pozneje pri tem umrl. Zanima me, kako je z mojo zaposlitvijo pri njem.«
ODGOVOR št. 53:
»Spoštovani, glede na to, da je vaš delodajalec pokojni, ugotavljamo, da je vaša pogodba o zaposlitvi prenehala veljati že na podlagi samega zakona. Ta namreč določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delodajalca.«
VPRAŠANJE št. 54:
»Spoštovani, imel sem podjetje, ki se je ukvarjalo s trženjem internetnih in telekomunikacijskih storitev za posamezne naročnike. Posloval sem kot samostojni podjetnik, za kar mi je še dandanes žal, vendar zadeve za nazaj ne morem popraviti. Iz časov poslovanja mi je ostalo ogromno dolga do države (predvsem FURS). Zanima me, če lahko razglasim osebni stečaj?«
ODGOVOR št. 54:
»Področni zakon (ZFPPIPP) vam omogoča možnost, da vložite predlog za začetek postopka osebnega stečaja, vendar je pri tem potrebno opozoriti na dejstvo, da odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja v zvezi z dolgom, ki je nastal zaradi neplačevanja davčnih obveznosti, ni mogoč. Če imate poleg te obveznosti še druge neporavnane obveznosti, ki vas zelo bremenijo – ste zaradi njih insolventni – je postopek osebnega stečaja vsekakor realna možnost, vendar, kot rečeno, je potrebno opozoriti, da se s postopkom osebnega stečaja ne morete izogniti obveznostim, ki jih imate v zvezi s plačilom davkov do FURS-a.«
VPRAŠANJE št. 55:
»Zaposlen sem kot natakar v hotelu. V službo sem prejšnji teden zamudil dvakrat zaporedoma, ker sem peljal otroka k zdravniku. Zamudil sem kvečjemu slabe pol ure in že mi šef grozi z izredno odpovedjo pogodbe. Me lahko zaradi zamude delodajalec izredno odpusti?«
ODGOVOR št. 55:
»Zakon za primer kršitev pogodbenih obveznosti delavca dopušča tudi možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Temeljni pogoj za takšno skrajno odločitev delodajalca je, da se na podlagi opravljenega zagovora delavca, odloči, ali gre za tako hude kršitve pogodbenih obveznosti, da je zaupanje porušeno in da nadaljevanje delovnega razmerja več ni mogoče. Iz vašega opisa izhaja, da ste imeli za zamudo upravičen razlog, zaradi česar po naši oceni morebitna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne bi prestala sodne presoje.«
VPRAŠANJE št. 56:
»Prejšnji vikend so me ustavili policisti, ko sem se vračal s sindikalne zabave. Priznam, popil sem kakšen kozarček preveč, zato sploh ne nasprotujem kazni. Žal sem napihal nekaj malega, da je poleg denarne kazni izrečena tudi kazen odvzema vozniškega dovoljenja. Lahko kako preprečim odvzem?«
ODGOVOR št. 56:
»Spoštovani, glede na vaše navedbe lahko podate predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. S tem v bistvu predlagate, da vam sodišče odloži izvršitev izrečene sankcije prenehanja vozniškega dovoljenja. Opozarjamo pa, da morate predlogu priložiti originalno zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, kolikor to ni bilo že predloženo v postopku za vrnitev začasno odvzetega dovoljenja.«
VPRAŠANJE št. 57:
»Sosedje so uporabljali pot, ki vodi preko naše parcele, za vožnjo s svojimi osebnimi vozili, čeprav v zemljiški knjigi v ta namen ni bilo vpisane služnosti. Sosedje so svojo nepremičnino nato prodali. Skrbi nas, da bodo našo pot uporabljali tudi novi lastniki, čeprav imajo možnost dostopa do svoje parcele tudi z druge strani svoje parcele. Ali lahko od novih sosedov zahtevamo prepoved uporabe naše poti za dovoz na njihovo nepremičnino.«
ODGOVOR št. 57:
»Gre za vprašanje obstoja služnosti čez vašo parcelo. Stvarna služnost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. Služnost je mogoče pridobiti s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri deset let, ali če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval. Stvarne služnosti ni mogoče priposestvovati, če je lastnik gospodujoče stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika služeče stvari, če je služnost izvrševal s silo ali zvijačo ali če je bila služnost dovoljena do preklica. V vašem primeru je bistveno, da novim sosedom ne dovolite prehoda čez vašo parcelo, oziroma jim prehod prepoveste. Sosedom to lahko poveste ustno, bo pa v morebitnih postopkih lažje dokazovati, če boste to sporočili pisno. Če boste prehod kljub temu dopustili, potem pa se čez čas odločili, da tega več ne bi prenašali (na pot bi na primer postavili fizične ovire), lahko imate s tem težave. Sosed bi namreč lahko vložil tožbo zaradi motenja posesti in v postopku dokazoval, da pot uporablja že dalj časa in da je bilo pridobljeno vaše soglasje (s tem pa ustanovljena služnost). V določenih primerih sosed lahko preko sodišča zahteva vzpostavitev nujne poti (po tuji parceli). To se lahko zgodi v primerih, ko nepremičnina (od vašega soseda) nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.«
VPRAŠANJE št. 58:
»Bivši partner in oče mojega otroka me je prosil, če lahko na naslovu, kjer se nahaja moje stanovanje (katerega sem kupila sama), in na katerem imava z otrokom prijavljeno stalno bivališče, prijavi stalno bivališče. Sam namreč živi v najemniškem stanovanju. Odnose imava korektne, zato razmišljam, da bi mu pri tem pomagala. Bojim pa se, da bi skušal moje zaupanje zlorabiti, zlasti, da bi si lastil pravice do stanovanja, da bi prenehal s plačevanjem preživnine, ali da bi kako drugače otežil moj položaj.«
ODGOVOR št. 58:
»Glede na vaš položaj ima lahko takšna prijava stalnega bivališča več posledic: (1) vaš bivši partner bi lahko zatrjeval obstoj zunajzakonske skupnosti in na takšni podlagi vložil lastninsko tožbo, s katero bi uveljavljal, da je polovica stanovanja njegovega; (2) v primeru izvršilnega postopka nad bivšim partnerjem, v katerem bo upnik predlagal izvršbo na premičnine, lahko pride do izvršbe na naslovu stalnega prebivališča dolžnika; (3) če bo bivši partner naslov stalnega bivališča določil kot naslov za vročanje, mu bodo na ta naslov vročali vso uradno pošto; (4) bivši partner bi lahko dejstvo, da imata oba starša prijavljeno isto stalno bivališče, izkoristil za znižanje preživnine. V navedenih primerih boste lahko dokazovali nasprotno, torej da je stanovanje izključno vaša last, da stvari, ki se nahajajo v vašem stanovanju niso last vašega bivšega partnerja, da ne živita v istem gospodinjstvu ipd. Pri tem pa boste lahko imeli kar nekaj sitnosti in stroškov. Upoštevajte tudi, da ga kasneje sami ne boste mogli odjaviti. Poleg tega velja poudariti še, da mu boste s prijavo stalnega prebivališča na naslovu, kjer ne prebiva, dejansko »pomagali« pri prekršku – prijava lažnega prebivališča, za katerega je predpisana globa.«
VPRAŠANJE št. 59:
»Ali lahko moj polbrat (po očetu) na podlagi dedovanja po pokojnem očetu pridobi lastništvo na nepremičnini, katere zemljiškoknjižna lastnice je moja mama? Slednja mi je pred leti z darilno pogodbo podarila polovico nepremičnine, v oporoki pa me določila kot edinega dediča nepremičnine.«
ODGOVOR št. 59:
»Če hiša ni del zapuščine po očetu, bi moral vaš polbrat v zapuščinskem postopku uveljavljati zahtevek, da je hiša skupno premoženje vaše mame in vašega očeta in da del hiše predstavlja premoženje očeta, ki sodi v zapuščino. Sodišče bi vašega polbrata najverjetneje napotilo na pravdo, saj bi izpodbijal obseg premoženja zapustnika. Če bi se v pravdi ugotovilo, da je del hiše res last vašega očeta (kljub drugačnem stanju iz zemljiške knjige, kar je pri zakoncih mogoče dokazovati), potem bi ta del hiše spadal v zapuščino po očetu in posledično bi bil do njega lahko upravičen tudi vaš polbrat.«
VPRAŠANJE št. 60:
»Z zunajzakonskim partnerjem, ki je v osebnem stečaju, se nameravava poročiti, in sicer še preden bo postopek osebnega stečaja zaključen. Ali me lahko kot njegovo ženo terjajo za njegove pretekle dolgove, torej dolgove, zaradi katerih je v osebnem stečaju, oziroma ali se lahko v primeru sklenitve zakonske zveze moje premoženje znajde v stečajni masi?«
ODGOVOR št. 60:
»Pri zakoncih obstajata dve vrsti premoženja, in sicer skupno in posebno premoženje. Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Posebno premoženje vsakega od zakoncev je tisto, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze. Če imate pred sklenitvijo svoje premoženje, bo to premoženje v zakonski zvezi ostalo vaše posebno premoženje. Pri tem izpostavljam, da zunajzakonske partnerje glede premoženja zadenejo enake posledice kot zakonce. Opozarjam tudi na to, da je stečajni dolžnik dolžan stečajnemu upravitelju sporočati vsakršno spremembo premoženja, kar v konkretnem primeru pomeni tudi obvestitev o premoženju, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev.«
VPRAŠANJE št. 61:
»Sem lastnica stanovanja v katerem že od leta 2015 živi moja mama. Na naslovu tega stanovanja imava obe z mamo prijavljeno stalno bivališče, čeprav jaz začasno živim drugje. Imam še dve sestri in zanima me, če sta upravičeni do deleža na stanovanju po mamini smrti.«
ODGOVOR št.: 61
»Če bo šlo v vašem primeru za zakonito dedovanje (ni napisane oporoke), v prvem dednem redu dedujejo zapustničin partner in potomci (vi, vaše sestre/bratje), vsi po enakih delih. Deduje se premoženje, ki ga bo imela vaša mama ob smrti. Če bi prišlo do kakšnega dejanja daril s strani vaše mame, bodo tekom zapuščinskega postopka drugi dediči (torej vaše sestre in mamin partner) to lahko izpodbijali, zahtevali vračunavanje darila ipd. Če ste vi lastnica stanovanja in ga niste dobili od mame (ali očeta), potem na vašem stanovanju vaše sestre nimajo pravic.«
VPRAŠANJE št. 62:
»Streha sosednje garaže (gre za vrstne garaže), ki je stara že več kot 30 let in potrebna obnove, močno pušča. Posledično voda zamaka mejno steno med garažama, priteka s sosedove strehe pod mojo streho (ki je bila lani obnovljena), mi zamaka strop in kaplja v garažo. Kako naj ukrepam?«
ODGOVOR št. 62:
»Stvarnopravni zakonik določa, da morajo lastniki sosednih nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine (sosednje nepremičnine), se morajo izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine. Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo. Od soseda lahko s tožbo zahtevate, da preneha z vznemirjanjem in da se njegovo vznemirjanje prepove tudi v nadaljnje, hkrati pa imate v primeru, da vam je povzročena škoda, pravico zahtevati povrnitev škode po splošnih pravilih Obligacijskega zakonika o povrnitvi škode.«
VPRAŠANJE št. 63:
»V postopku prodaje hiše je bila podpisana predpogodba in kot prodajalki mi je bila nakazana ara. Kot pogoj za sklenitev kupoprodajne pogodbe je bila določena pridobitev gradbenega dovoljenja, oziroma legalizacijo preureditve notranjih prostorov. Zataknilo se je, ker sosed, ki ima na naši parceli vpisano služnost, noče podati soglasja, oziroma to pogojuje z različnimi zahtevami. Kaj lahko naredimo?«
ODGOVOR št. 63:
»Iz vašega vprašanja ni jasno v okviru katerega postopka ste in kakšno soglasje soseda potrebujete. Soseda v podpis soglasja sicer ne morete prisiliti. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko sosed kot imetnik služnosti na vaši parceli sodeluje kot stranski udeleženec. Kar zadeva predpogodbo in razmerje do kupca hiše je vse odvisno od besedila in določb predpogodbe. V splošnem velja, da kadar je ara dana, pa pogodba ni izpolnjena po vaši krivdi (krivdi prejemnika are), sme druga stranka (kupec) po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are.«